Kuhinja je svetal prostor. Včasih je bil sveti, saj se je v kuhinji zbrala družina in imela tam vsakdanje pogovore. Danes so kuhinje v katalogih svetle, prostorne, opremljene z vrhunsko kuhinjsko opremo. Vedno ni bilo tako, kuhinja, tista tipično slovenska, je črna kuhinja, ki vsebuje oglato leseno mizo, okoli nje pa klop. Kuhinjska klop je navadno obdala vsaj dve stranici mize, velikokrat celo tri, saj je bil tako najučinkoviteje izkoriščen prostor. V starih slovenskih kuhinjah se je tudi spalo in prostor na klopi, sploh, če se je klop držala krušne peči je bil zelo priljubljen. Naslednji standardni kos opreme v kuhinjah je bil šporget na drva oziroma še prej zidano kurjišče na katerem se je kurilo zato, da se je prostor ogreval in zato, da se je kuhalo. Kuhinja je bila dejansko srce hiše, v njej se je dogajo vse, jedlo, spalo, umivalo (na ognjišču v črni kuhinji so pogreli vodo), prepiralo in ljubilo. Kuhinjski pripomočki so se v času spreminjali, od lesenih žlic in vilic, lesenih posod, do lončenine, ki je v kuhinji nadomestila lesene posode. Gospodinje so v črni kuhinji poleg hrane za ljudi, nemalokrat kuhale tudi za živali. Zbiranje v podvečer je bilo v starih časih in mrzlih dneh izključno v kuhinji. Za kuhinjsko mizo se je jedlo, prepevalo, pripovedovalo zgodbe, se igralo. No igralo se je najmanj, otroci za kuhinjsko mizo niso bili zaželjeni, oni so imeli na voljo peč in so morali biti večino časa tiho, zato pa so otroška ušesa v kuhinji slišala marsikaj. Jasno, da so vlekli na ušesa, saj drugega dela v kuhinji niso imeli. Tudi živali v kuhinji niso bili redek gost. V času pomanjkanja hrane je veljal v kuhinjah poseben red, najprej delavci, nato ženske in otroci. Ni bilo nič nenavadnega, da je gospodinja na mizo postavila le eno posodo in žlice za vse, ki so sedeli za kuhinjsko mizo, ter se je jedlo na znak. Kdor je bil dovolj hiter se je najedel, počasni so pri takih kuhinjski pravilih ostali dobesedno brez hrane. Kuhinja v času je ena najbolj razvijanih se zgodb v naših hišah, iz črne kuhinje smo se počasi preselili v kuhinje z gašperčkom in krušno pečjo, takoj po vojni le z gašprčkom, počasi le še s štedilnikom in dandanes samo z mikrovalno pečico. Jamie Oliver je eden prvih, ki se zopet trudi, da bi ljudje v kuhinjah dejansko kuhali in ne samo pogrevali že pripravljeno hrano. Tako v UK kot v USA je glavni motor oddaj, ki učijo cela mesta in vasi, da bi zopet kuhali v svojih lastnih kuhinjah, preučuje šolsko kuhinjo, saj želi, da bi otroci jedli zdravo hrano, predvsem skuhano iz lokalno pridelane hrane. Res je, globalizacija je posegla tudi v kuhinjo, ki je bila še pred časom le rezultat hrane, ki je zrasla na našem vrtu, ne pa rezultat kuharske industrije. Dandanes lahko v svojo kuhinjo prinesemo že vnaprej pripravljeno hrano, torej v popolnost pripravljene obroke, ki jih samo še pogrejemo. Kje so časi črne kuhinje? Časi kuhinj naših babic so mimo, ampak verjamem, da se bodo kmalu vrnile spet kuhinje, v katerih bomo kuhali hrano pridelano v naši mikro okolici.