Zaloge nafte, zemeljskega plina in premoga so omejene, sicer jih verjetno ne bo zmanjkalo že v naslednjih letih, ampak viri energije prihodnosti so brez dvoma drugje. Obnovljivi viri energije, kot je sončna energija, imajo manjši vpliv na okolje, poleg tega pa so cenejši(biomasa) ali pa celo zastonj(energija vetra, vode, plimovanja, sonca).
V preteklosti, pred iznajdbo tehnologij za izkoriščanje premoga in nafte, so obnovljive viri množično uporabljali, predvsem biomaso(les), vodno energijo(vodno kolo) in pa tudi veter(mlini na veter). Nato je med industrijsko revolucijo uporaba teh virov energije močno upadla, saj so začeli množično koristiti premog, ki je bil lažji za izkoriščanje, poleg tega pa so lahko tovarne zgradili praktično kjerkoli, saj niso bili odvisni od bližine vira vodne energije ali vetrovne lokacije.
Energija sonca se posredno praktično uporablja že od nekdaj, saj so vsi viri energije pravzaprav predelana solarna energija. Tako vetrovi pihajo zaradi različno segretega površja, kar je odvisno predvsem od kota vpada sončnih žarkov, hidroenergija nastaja z izhlapevanjem, ki ga povzroči sonce, les pa je pravzaprav uskladiščena energija sonca, ki jo rastline porabijo z fotosintezo. Tudi fosilna goriva so nastala s pomočjo sonca, saj je nafta pravzaprav skozi tisočletja nastala z preobrazbo rastlinskih ostankov, ki so se razkrajali brez prisotnosti kisika.
Bolj neposredno izkoriščanje sončne energije pa se je začelo šele v zadnjih nekaj desetletjih, najprej predvsem s pomočjo solarnih kolektorjev, dandanes pa se širi predvsem uporaba fotocelic za proizvodnjo energije. V Sloveniji je prav to izkoriščanje obnovljivih virov najhitreje razvija, saj država subvencionira odkup električne energije iz sončnih elektrarn, kar omogoča povrnitev investicije že v 15 letih, zato se za investiranje v sončne elektrarne odloča tudi vse več zasebnikov in manjših podjetji.
Premalo pa se zavedamo koristnosti biomase, saj je velika večina ljudi še vedno prepričana, da gre tukaj samo za les, a ni čist tako. K biomasi prištevamo tudi biodizel, bioplin in bioetanol, ki se so po uporabnosti blizu naftnim derivatom. Veliko strahu pred proizvodnjo teh goriv nastaja predvsem zaradi strahu pred zajedanjem v površine, namenjene za pridelavo hrane in s tem pomanjkanje hrane. Ta strah je odveč, saj se biogoriva proizvaja predvsem iz rastlinskih odpadkov, ki nastajajo pri predelavi poljščin in gozdarski dejavnosti.