Pozabiti in iti naprej

Domov | Objavite članke | Vstop

Število ogledov: 364 Število besed: 368

Statistika
Vseh člankov: 363 Vseh avtorjev: 121 Prevzemov člankov: 90134 Najnovejši avtor Zdravko J.

Pozabiti in iti naprej

RSS vir - http://www.eclanki.com/rss.php?rss=140

Avtor: Mojca Hrustel prebran 99x ali vec

Potrjeno 2010-10-23 09:05:06

Zakaj je včasih boljše narediti rez, kot se v nedogled spraševati, kako bi bilo, če … ?

… pa naj gre za partnerja, fakulteto, službo, dejanje, besedo …

Mnogokrat se v življenju znajdemo na nekakšnem razpotju. Ostanemo sami, izgubimo službo … ali preprosto ne najdemo več pravih razlogov, motivacije, zakaj bi z nečim nadaljevali. Če so bili partner, služba, fakulteta dalj časa del našega življenja, se kljub temu, da smo se odločili, da moramo naprej, naše misli in čustva pogosto vračajo na podoživljanje lepih in manj lepih trenutkov, ki smo jih preživeli s tem partnerjem, v tej službi, v tem mestu … Kar je dokaj običajen in povsem normalen, razumljiv pojav (proces). Saj; četudi nam je nekaj ali nekdo ukradel marsikatero mirno noč in nam pokvaril marsikateri dan, sta nam ta človek oz. stvar nekako znana. Znano pa človeku ponuja nekakšno varnost, pa naj bo še tako neprijetno, zaviralno, uničujoče, neperspektivno.

Vendar, karkoli in kakorkoli nas v takšnih situacijah vleče nazaj, v obnavljanje in prežvekovanje preteklosti, trdno se moramo oprijeti razlogov in ciljev, zaradi katerih smo se, na neki toči v življenju, zbrano in premišljeno odločili za novo pot. (Včasih smo nanjo prisiljeni stopiti.) Je že res, da traja nekaj časa, da se od bivših (ljudi, dogodkov, stvari) čustveno oddaljimo, vendar najslabše, kar lahko storimo, je nenehno obnavljanje preteklosti. Vračanje na pot, ki jo na nek način več ni, niti nočemo, da (še) je. Energija, ki jo porabljamo za obnavljanje preteklih dogodkov, nam namreč, logično, »pobere« energijo za premik življenja v želeno smer.

Rešitev za takšne prelomne in težke trenutke je tako hoja, hoja, hoja. Gibanje, dinamika - korak za korakom, proti novim izzivom, novim možnostim, novemu pogledu nase in na svet. Seveda, prtljaga preteklih izkušenj, spoznanj bo ostala – vendar, kot smo že omenili –, jo skušajmo nekako »arhivirati«. Bila je nujna stopnica v našem življenju, del našega življenja, omogočila nam je takšno in to izkušnjo, spoznanje; a sedaj gremo naprej. Ko bo preteklo nekaj časa, bomo dojeli, da je prav, smiselno in dobro za nas, vse, kar se nam je dogodilo. Vse, kar se nam dogaja.

O avtorju:- Osebna rast. Poslovna rast. Karierno svetovanje. Mentalna moč. Celostni pogled na človeka. Več na spletni strani: www.mojcahrustel.si

Članek iz eClanki

Sorodni članki

Članek v HTML obliki. Klikni na gumb "Kopiraj" in vsebina se bo skopirala v odložišče.

Članek pripravljen za objavo. <!DOCTYPE HTML PUBLIC '-//W3C//DTD HTML 4.01 Transitional//EN' 'http://www.w3.org/TR/html4/loose.dtd'><html><head><title>eClanki | Pozabiti in iti naprej</title></head><body><h3>Pozabiti in iti naprej</h3> Avtor: Mojca Hrustel Zakaj je včasih boljše narediti rez, kot se v nedogled spraševati, kako bi bilo, če … ? … pa naj gre za partnerja, fakulteto, službo, dejanje, besedo … Mnogokrat se v življenju znajdemo na nekakšnem razpotju. Ostanemo sami, izgubimo službo … ali preprosto ne najdemo več pravih razlogov, motivacije, zakaj bi z nečim nadaljevali. Če so bili partner, služba, fakulteta dalj časa del našega življenja, se kljub temu, da smo se odločili, da moramo naprej, naše misli in čustva pogosto vračajo na podoživljanje lepih in manj lepih trenutkov, ki smo jih preživeli s tem partnerjem, v tej službi, v tem mestu … Kar je dokaj običajen in povsem normalen, razumljiv pojav (proces). Saj; četudi nam je nekaj ali nekdo ukradel marsikatero mirno noč in nam pokvaril marsikateri dan, sta nam ta človek oz. stvar nekako znana. Znano pa človeku ponuja nekakšno varnost, pa naj bo še tako neprijetno, zaviralno, uničujoče, neperspektivno. Vendar, karkoli in kakorkoli nas v takšnih situacijah vleče nazaj, v obnavljanje in prežvekovanje preteklosti, trdno se moramo oprijeti razlogov in ciljev, zaradi katerih smo se, na neki toči v življenju, zbrano in premišljeno odločili za novo pot. (Včasih smo nanjo prisiljeni stopiti.) Je že res, da traja nekaj časa, da se od bivših (ljudi, dogodkov, stvari) čustveno oddaljimo, vendar najslabše, kar lahko storimo, je nenehno obnavljanje preteklosti. Vračanje na pot, ki jo na nek način več ni, niti nočemo, da (še) je. Energija, ki jo porabljamo za obnavljanje preteklih dogodkov, nam namreč, logično, »pobere« energijo za premik življenja v želeno smer. Rešitev za takšne prelomne in težke trenutke je tako hoja, hoja, hoja. Gibanje, dinamika - korak za korakom, proti novim izzivom, novim možnostim, novemu pogledu nase in na svet. Seveda, prtljaga preteklih izkušenj, spoznanj bo ostala – vendar, kot smo že omenili –, jo skušajmo nekako »arhivirati«. Bila je nujna stopnica v našem življenju, del našega življenja, omogočila nam je takšno in to izkušnjo, spoznanje; a sedaj gremo naprej. Ko bo preteklo nekaj časa, bomo dojeli, da je prav, smiselno in dobro za nas, vse, kar se nam je dogodilo. Vse, kar se nam dogaja. O avtorju:-> Osebna rast. Poslovna rast. Karierno svetovanje. Mentalna moč. Celostni pogled na človeka. Več na spletni strani: <A HREF="http://www.mojcahrustel.si">www.mojcahrustel.si</A> Članek objavljen na direktoriju člankov <a href='http://www.eclanki.com/'>eClanki</a> </body></html>

Uporabniki brskalnika Firefox uporabite kopiraj / vstavi

Oceni ta članek
Za ogled rezultatov morate najprej glasovati!

Vam je ta članek všeč?

Novi avtorji
	Vpišite se
	Več informacij


Glavni menu
	Domov
	Prijavite se
	Vnos člankov
	Navodila za objavo
	Najboljši članki
	Direktorij povezav
	O eClanki.com
	Kontakt
	Pogoji uporabe
	RSS viri

Opravila

Natisni članek

Dodaj med priljubljene