Postopek za vpis pravic v zemljiško knjigo je urejen v zakonu o zemljiški knjigi. Seveda ta zakon ne ureja celotnega postopka, pač pa le določene posebnosti. Vsi ostali vidiki postopka pa so urejeni v zakonu o nepravdnem postopku. Postopek za vpis v zemljiško knjigo je torej sodni nepravdni postopek, vodi pa ga okrajno sodišče.
Med udeležence postopka spadajo predlagatelj postopka, imetnik pravice, zoper katerega se predlaga vpis in osebe, katerih pravni interes utegne biti zaradi vpisa prizadet. Stranka v postopku je lahko vsaka fizična ali pravna oseba, vendar mora stranko, ki ni procesno sposobna (mladoletna, odvzeta poslovna sposobnost, ...) zastopati zastopnik.
Pomembno si je zapomniti, da mora oseba, ki je na podlagi pravnega posla upravičena do pridobitve pravice na nepremičnini, vložiti predlog za vpis te pravice v zemljiško knjigo v roku 6 mesecev od sklenitve tega posla. Isto velja za investitorja gradnje stavbe, katere deli so namenjeni za prodajo, le da mora on predlog vložiti v 60 dneh po izdaji uporabnega dovoljenja.
Predlog za vpis pravic v zemljiško knjigo se vloži na ustreznem obrazcu. Če za posamezno vrsto vpisa ne obstoji določen obrazec, potem je treba vpis predlagati s pisno vlogo, ki mora biti označena kot zemljiškoknjižna vloga. Vloga mora vsebovati določen zahtevek za vpis. Priložiti ji je treba predpisane listine, in sicer v izvirniku ali overjenem prepisu. Zasebne listine se morajo obvezno predložiti v izvirniku, ob tem pa mora biti podpis osebe, katere pravica se omejuje, notarsko overjen.
O vpisu v zemljiško knjigo odloča zemljiškoknjižni referent s sklepom. Zoper ta sklep je dovoljen ugovor, ki ga je potrebno vložiti v roku 8 dni od vročitve sklepa. O ugovoru nato odloča sodnik.
Sodišče dovoli zahtevan vpis pravice, če je:
- predlog vložila upravičena oseba;
- predlog vložen na predpisanem obrazcu / oz. v pravilni obliki;
- so priložene predpisane listine;
- utemeljenost zahteve za vpis razvidna iz vsebine listin;
- iz vpisov v zemljiški knjigi razvidno, da ne nasprotujejo temu predlaganemu vpisu.
- Če ti pogoji niso izpolnjeni, potem sodišče predlog za vpis pravice zavrne, zavrže ali izda sklep, da se vpis ne opravi (odvisno od razlogov). To se nato zaznamuje v zemljiški knjigi.
Če pa je vpis pravice dovoljen, potem se sklep o dovolitvi pošlje: predlagatelju in drugim osebam, na katere se vpis nanaša.
Zoper sklep sodnika sodišča prve stopnje (torej sklep, s katerim je bilo odločeno o ugovoru) ima udeleženec postopka pravico do pritožbe, ki jo mora vložiti v roku 15 dni po vročitvi pritožbe. Pritožbo je mogoče vložiti zaradi vseh nepravilnosti, zaradi katerih sodišče ne bi smelo sprejeti izpodbijanega sklepa. Vložena pritožba se zaznamuje v zemljiški knjigi, predvsem zaradi varnosti pravnega prometa z nepremičninami. S tem vpisom so tretje osebe, ki želijo pridobiti določene pravice na tej nepremičnini, obveščene o postopku, ki poteka.
O pritožbi odloča drugostopenjsko sodišče (višje sodišče) in sicer lahko zavrže pritožbo, jo zavrne ali pa pritožbi ugodi. S tem je postopek tudi končan, saj zakon ne dovoljuje nobenih drugih pravnih sredstev, kot so revizija, obnova ali vrnitev v prejšnje stanje.
O avtorju:-
Ostale informacije na spletni strani www.svetovalec.si, kjer vam nudimo kakovostne rešitve od projektiranja do geodetskih storitev.
![[Valid RSS feed]](http://www.eclanki.com/images/icon_Rss.png "XML Feed For RSS"){kind=icon}
RSS vir
Natisni članek
Dodaj med priljubljene![[Valid RSS feed]](http://www.eclanki.com/images/rss.jpg "eClanki RSS viri")