Zemljiška knjiga je javna knjiga, ki vsebuje podatke o stvarnih pravicah na nepremičninah. V zemljiški knjigi se evidentirajo nepremičnine, stvarne pravice na nepremičninah in njihovi imetniki, obligacijska razmerja, ter pravno pomembna dejstva, ki vplivajo na promet z nepremičninami. Zemljiška knjiga omogoča posamezniku, ki vstopa v pravni promet, da pridobi uradne podatke glede nepremičnin.
Temeljna načela delovanja zemljiške knjige:
1. Načelo vpisa
Stvarne pravice na nepremičninah nastajajo, se spreminjajo in prenehajo z vpisom v zemljiško knjigo. Zmotno je prepričanje, da kupec postane lastnik v trenutku, ko plača kupnino ali dobi ključe. Potrebna je vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo.
2. Načelo javnosti
Namen načela javnosti je, da se lahko vsak seznani s pravnim stanjem nepremičnine. Vsak lahko zahteva izpisek iz zemljiške knjige in s tem preveri pravno stanje nepremičnine na dan sklenitve pogodbe. Kdor tega ne stori, naj nosi posledice.
3. Načelo zaupanja
Nihče ne more utrpeti izgube, če se zanaša na točnost podatkov v zemljiški knjigi.
4. Načelo legalitete
Vse zemljiškoknjižne postopke vodi sodišče po zakonskih pravilih. Če se predlaga vknjižbo novega lastnika na nepremičnini, mora z vsebino vpisa soglašati oseba, ki je v knjigo vpisna (prodajalec mora v prodajni pogodbi izrecno in brezpogojno dovoliti vpis kupca v zemljiško knjigo, kar preveri notar v postopku overitve podpisa).
5. Načelo vrstnega reda
Vsebina tega načela se izraža v rimskem reku prior tempore potior iure. Vrstni red vpisa se ravna po trenutku, ko je predlog za vpis prispel v vložišče zemljiškoknjižnega sodišča. Prvi po času, prvi po pravici.
Obdavčitev prometa z nepremičninami
Pri prenosu lastninske pravice je potrebno plačati tudi davčne obveznosti. Notar ne overi podpisov prodajalcev na prodajni pogodbi, če na njej ni potrdila o izpolnjenih davčnih obveznostih pristojnega davčnega organa.Pri prenosu lastninske pravice na nepremičninah lahko nastane obveznost plačila naslednjih vrst davkov:
Davek na promet nepremičnin
Prodajalec nepremičnine je zavezanec za plačilo 2 % davka na promet nepremičnin glede na pogodbeno vrednost nepremičnine. Davek mora prijaviti na davčni uradu v 15 dneh po sklenitvi pogodbe. Plačan davek je pogoj za overitev pogodbe pri notarju. V dogovoru s kupcem lahko breme davka nosi kupec. Z davkom na promet z nepremičninami niso obdavčene nepremičnine, od katerih je bil plačan davek na dodano vrednost (DDV). To pomeni, da se davek na nepremičnine ne plača v primeru novogradenj, ki so obdavčene z DDV.
Davek od dobička iz kapitala
Če prodajalec ustvari pozitivno razliko med nakupno in prodajno ceno nepremičnine plača prvih 5 let po nakupu 20 % davka na dobiček. Davek se vsakih naslednjih 5 let zmanjša za 5%. Po 20 letih lastništva se davek na dobiček ne plača več. Pri odsvojitvi stanovanja ali stanovanjske hiše, ki ima največ dve stanovanji, v njem pa je imel lastnik vsaj tri leta prijavljeno stalno prebivališče in tam tudi dejansko bival, se davek na dobiček ne plača, četudi je od pridobitve lastništva minilo manj kot 20 let.
Davek na dodano vrednost
Pri nakupu novogradenj (prvi promet ali pred potekom dveh let od prve uporabe, vselitve) se plača 8,5 % davek na dodano vrednost (DDV). Davek odvede prodajalec in je vračunan v ceno. Pri nakupu rabljenih nepremičnin se DDV ne plačuje, temveč prodajalec plača davek na promet z nepremičninami. Nižja stopnja 8,5% velja za prodajo stanovanj in drugih objektov namenjenih za trajno bivanje. Nižja stopnja se bo uporabljala do konca predhodnega obdobja iz pogodbe o pristopu RS v EU ( do 31. 12. 2010).
Izbira nepremičninske družbe
Pri izbiri nepremičninske družbe je pomembno strokovno znanje nepremičninskih posrednikov in posrednic, njihove izkušnje in stalen stik s kupci nepremičnin. Nepremičninski posredniki, ki opravljajo posle posredovanja morajo imeti licenco Ministrstva za okolje in prostor.